nazaj na PRESS
 
1996

Milko Poštrak, Radio Študent
Vlado Kreslin ter Steve Wynn v K4

Zdi se, da je Vlado Kreslin z Malimi bogovi končno dobil skupino, kakršno potrebuje.Če seveda gre za stalnejšo zasedbo in ne spet za ad hoc zbrane prijatelje, s katerih večino je pred tem že večkrat sodeloval.Vsaj na včerajšnjem nastopu v klubu K4 je bilo videti in slišati tako.

S skupino, kakršno potrebuje, pa mislim na to, da ni tako sredinsko rockovska, kot je bila recimo Martin Krpan, temveč da premore zadostno glasbeno širino.Glasbeno širino pač v smislu, da se lahko tudi v eni sami pesmi prepleta celoten razpon Kreslinovih zanimanj, od rock and rolla, raznih inačic t.i. evergreenov ali zimzelenčkov, torej tistih tvarin, iz katerih so stkani spomini neke skupnosti, ter seveda navezav in lastne obdelave ljudskega, ali mogoče bolje rečeno:"etno" izročila.

V tokratnem nastopu je tako uspelo in učinkovito v celoto združil omenjen obseg: tudi repertoar je zgledal kot pregled večine najboljšega, kar je Kreslin naredil od Martina Krpana naprej: pesem Mali bogovi, ki je dala ime skupini, seveda Od višine se zvrti, pa "vmesna" Črna kitara, ter obdobje z Beltinško bando.Slednjo je -mimogrede rečeno- ne zgolj simbolično predstavljal ali zastopal violinist Janček Kociper.Za povrh je Kreslin vpletal še taka presenečenja, kot je izvedba Passengerja Iggya Popa.

V nasprotju s pravkar izdano ploščo z naslovom Nekega jutra, ko se zdani, ki je zapolnjena s pretežno otožnimi, baladičnimi pesmimi, je Kreslinov včerajšnji koncert z isto zasedbo, torej z Malimi bogovi, pokazal celoten razpon zanimanj in spososobnosti skupine, nastop se je seveda zaključil s par dodatki, nato pa je Vlado Kreslin -zaenkrat- zapustil oder.  n

 

nazaj na PRESS