nazaj na PRESS
 
VIKEND (M.B.)

Muzika (Čarna/Nika,1998)

Vlado Kreslin je nedvomno slovenska posebnost. Saj ne, da je edina, a bi se domačin pri razlaganju njegove tukajšnje priljubljenosti kakemu "tujemu prisluškovalcu" nemara znašel v zadregi, ko bi moral razložiti fenomen njegove priljubljenosti in povedati, kakšno glasbo Kreslin izvaja.

Eden od možnih odgovorov - naiven le na prvi pogled - se skriva v naslovu Kreslinovega novega albuma, ki ga lahko razumemo tudi kot Kreslinov manifest, credo. Na MUZIKI je namreč zbral ljudske pesmi (izjema je le Leadbellyjeva Bourgeois blues) "mešanega porekla", od slovenskih ljudskih viž prek ciganskih pesmi in bluesa (Kreslin ga dojema kot ljudsko glasbo) do bosenskih sevdalink in hrvaške ljudske pesmi. Kljub različnim domovinam večine skladb prekmurski kantavtor na MUZIKI ne poje tuje glasbe, saj si je že zdavnaj prisvojil oziroma posvojil marsikateri glasbeni idiom, ki ga je prevzel (v obeh pomenih besede). S številnimi "izvirnimi" izvajalci - z Ansamblom VALI, ki so ga pri nas v času vojne ustanovili mladi begunci, z nizozemskim bluesmanom HANSOM THEESSINKOM, s pevko KATARINO NEMEC in citrarjem MIHO DOVZANOM, s skupino ŠUKAR, hrvaško pevko LIDIJO BAJUK in skupino CINKUŠI, z ISTRSKIMI MUZIKANTI in seveda z BELTINŠKO BANDO - se Kreslin na čustveni in interpretacijski ravni z enakim zanosom potopi v vsako pesem posebej. Najsi bo to ciganska Mardjandja, istrska Moja mati kuha kafe, bosenska Prošetao Mujo mlad ali pa Leadbellyjev blues, ki si sledija druga za drugo. Muziki se - v najboljšem pomenu izraza - pozna, da jo je Kreslin delal sebi v užitek in gostujočim glasbenikom v čast ter poslušalcem v poduk; muzika je le dobra ali slaba. n

 

nazaj na PRESS