nazaj na PRESS

UPOČASNITI ČAS
Dnevnik, 29.7.2006

»Či s toga nekaj ne napraviš, te vržen v Muro,« je zapisal Vlado Kreslin v eni od pesmi v novi knjigi poezij, ki bo izšla jeseni. S temi besedami ga je pred desetletji spodbujal prijatelj, ekolog Štefan Smej, ki so mu rekli Pištek, naj se svoje muzike loti bolj temeljito in naj iz zvokov takrat še čisto zelene Beltinške bande naredi nekaj, kar bo šlo onkraj Mure in panonskih meja, kar bo zatreslo vso slovensko zemljo, morda pa celo obšlo svet.

To so bili časi ko so se prijatelji dobivali pred Pištekovo »cimprano ižo« (najbrž marsikdo ne ve, da prekmurščina niti ni dialekt, pač pa čisto svoj jezik, ki ima povsem specifične slovnične in pravopisne zakonitosti), torej tako hišo, grajeno po starem, povsem iz lesa in ometano z glino, ter razmišljali o tem, kako spremeniti svet, kako panonske planote narediti še bolj mehke, mursko vodo še bolj zeleno in beltinško glasbo še bolj živo.

To so bili časi tistih » klobukov na omari«, o katerih prav tako poje ena od Kreslinovih pesmi, tistega ilirično-aktivističnega obdobja samoosvajanja, časi četverice, časi, ko se je rojevala država, ko so na Muri preprečili gradnjo velike elektrarne in ko je nakup filozofske ali sociološke knjige še predstavljal pravi izziv.

To so bili časi, ko je tudi akord na kitari še lahko pomenil angažiran klic temu svetu, naj še kaj da na svoje vrednote…

Luka Novak

 

nazaj na PRESS