Skous čas

• Fotogalerija
• Mediji
• Mali bogovi

Vlado Kreslin se narodi 29.11. 1953 v Böltincaj.

Vlado leta 1969 prvič proba bobnati v svojon prvon vokalno instrumentalnon ansambli Apollo. V naslednjon desetletji nastople kak pevec v različnih skupinaj. Leta 1973 se prikluči ansambli Špirit III. V repertoari majo mindenfele vse od New Riders of the Purple Sage, prek Vanilla Fudge do Collosseum in Neila Younga. Sledi skupina Izvir, štera zmaga na festivali Slovenska rock selekcija v Domžalaj z lastnof 14 - minutnof skladbof Šel je popotnik skozi atomski vek. Skupina Horizont leta 1976 nastopi na Festivali Subotica, ob sobotaj pogosto puni menzo lublanskoga Študentskoga naselja, v leti pa teraso Študentskoga kampa v Ankarani. Sanje je akustična zasedba s petimi pevcami pod avtorskin okriljon gitarista in skladatela Matjaža Jarca. Kunec 70. let Vlado zdrüjži močij z nešternimi članami Izvira  v novoj skupini Avantura.

Zmaga na Slovenskoj popefki s komadon Dan neskončnih sanj. Z Angležon Labbijon Siffrejon zaspevleta v alternaciji in dobijta prvo nagrado mednarodne strokovne žirije. Naslednji den Vlado odide v vojsko v Banja Luko.

Vlado se leta 1983 priklüči skupini Martin Krpan, štera ma že dva LP-ja. Izdajo LP Od višine se zvrti (1987) pa LP Bogovi in ovce (1990). S preci kadrofskimi zamenjavami in velkof priljubljenostjof band opstaja do leta 1991, gda nastopijo kak predskupina Boba Dylana na bežigrajskon štadioni.

Vlado vö da samostojno kaseto s pesmimi, štere gratajo preci prilublene, med njimi Spet doma, To ni političen song, Tista črna kitara pa Dan neskončnih sanj.

Vlado nastople f priznanoj igralskoj zasedbi kak Riff Raff v rock operi Rocky Horror Picture Show v Maribori.

Bratje Kociper so s svojin očon špilali v Kreslinovoj gostilni Central v Böltincaj že po 1. svetovnoj vojni. Na fermi od Valentine Smej, ščerke od Vladojovoga pajdaša Štefana zašpilajo Vlado pa »Kocipri«. In tak se narodi dugo pa bogato muzikantsko roumanje.

Vlado f sodelovanji z različnimi muzikantami, šče najbole z gitariston pa soavtoron Miron Tomassinijon, vöda CD Namesto koga roža cveti. Naslovna pesem grata preci velki hit.

Vöprijde dvojna pesniška zbirka Vladoja Kreslina in Zorana Predina: Namesto koga roža cveti /Sonček je in ti si skuštrana. Znana je tüj po ton, ka je bijla najbole kradnjena knjiga na Lublanskon knižnon sejmi.

Tou je gvüšno muzika od sveta kak globalnoj vesi. Je  množica zgodb, štere se pripovidavlejo drüjga za drüjgof in edna na drüjgo - zaj namigavlejo, te pa pá presüjnejo,  pa se nigdar ne povejo do kunca. S tejmi besedami je muziko od Vladoja Kreslina pa Böltinške bande opijsal Štefan Smej.

»Na plošči Najlepša leta našega življenja so znane prekmurske pesmi v oudersko-koncertnoj izvedbi, pa tüj popularne pesmi različnih autorof, generacij, pa z različnoga konteksta, štere dokazüvlejo, ka Böltinška banda svoje kode nigdar nej črpala samo vö iz tradicije, liki je f svoj repertoar sprejemala fse vijže, ka so bile f ton stoletji deležne pozornosti pa so jij lidje radi poslüjšali pa spejvali«.

Rajko Muršič, Radio Študent, 11. 7. 1994

Po romani Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka, šteroga je navdijnola istoimenska Vladojova pesem, režiser Andrej Mlakar posname celovečerni film Halgato. Vlado sodelüvle z muzikof, f filmi pa tüj zašpila.

Na albumi Nekega jutra, ko se zdani se zdrüjžita tradicija panonske Böltinške bande pa avtorstvo Malij bogouf. »Verjetno najboukši slovenski rock-solist je po dugoletnon sodelovanji z bendon Martin Krpan prišel bole v osebni sloug s povdarjenin folklornin navdihon.« Darko Glavan, Globus, Zagreb, 17.2. 1995

Vlado zašpila pa zaspejvle v vlogi Fausta v rock operi Faust TV, v režiji Markoja Vezovišeka. Ide se za sex, drugs & rock'n'roll opero na 31 kanalaj z enof predigrof, enof overturof pa enin epilogon brez odmora.

V časi bosanske vojne Vlado pogousto nastouple v begunskij centraj, pa s skupinof mladij pregnancof, ansamblon Vali, posname mini CD bosanskij sevdalink. Sodeluvanje krounajo s koncerton f Sarajevi, februara 1997.

Na albumi Pikapolonica Vlado z Malimi bogovami pa Beltinškof bandof predelavle tradicionalne narodne pesmi pa rokerske hite, kak sta Dylanova »Knockin on heaven's door« pa Popova »The Passenger«.

Muzika je netipičen, »experimentalen« CD s sedmimi različnimi etničnimi muzikami:  s Prekmurja, z Istre, Gorenske, Međimurja (Hrvaška), z bosanskimi sevdalinkami, s ciganskof muzikof z jugovzhodne Evrope, pa blueson, z avtentičnimi izvajalcami, šteri so bilij f prejšnjij lejtaj gousti na Vladojovij koncertaj.

Hans Theessink je holandski bluzmen. Z Vladojon se že duga lejta drüjžita pa fküp špilata.

Pouleg številnij turnej in nastopof Vlado izda tüj dvej knigi:  Besedila pesmi f trej jezikaj, pa Pesmarico, zbirko notnij zapisof pa besedil.

Trijo Kreslin Lovšin Predin nastouple na euforičnon koncerti na prepunon amsterdamskon Dami, f časi evropskoga fuzbalskoga prvenstva. Posnamejo album, naslovna pesem Slovenija gre naprej pa grata uradna himna slovenske fuzbalske reprezentance.

»Po prvenci Namesto koga roža cveti z leta 1991, šteri je za njegovo glazbeno kariero sigurno klüčnoga pomena, zato ka ga je približal množičnomi občinstvi, brez toga, ka bi se njemi moral prilagajati, je to najbole »urbana«, ali inači povedano najmenje lücka od vsej , ka jij je do zdaj posnel.

Jure Potokar, Ampak, 2001

Prvoga decembra se zgodij zgodovinski koncert f Sarajevi. Prvokrat po bojni se na iston oudri zberejo pefci pa muzikantje z bifšij jugoslovanskij republik: Đorđe Balaševič, Oliver Dragojevič, Kemal Monteno, Duško Gojkovič, Indexi pa  Vlado Kreslin. Izijde tüj dvojni CD s posnetkon koncerta.

Poletna jadranska turneja s Seanom Cannonom iz skupine The Dubliners. Goust decemberskij koncertof je Rade Šerbedžija.

Vlado napijše muziko za dramo Woyzeck avtora Georga Büchnerja v režiji Ernsta M. Binderja, štera je maja premierno zašpilana v SNG Drami v Lublani. Izide tüdi CD z muzikof s predstave.

Dvojni album Kreslinčice, na šteron  so najbole priljubljene Vladojove pesmi, rüjši prodajne rekorde, pa grata zlati šče prle kak vö prijde.

Vlado pa Chris sta se spoznala, gda je Chris za bend The Walkabouts priredüo Tisto čarno gitaro. Gda se je Amerikanec po nekaj lejtaj preselo v Lublano, se je začnolo dugoletno glazbeno sodelovanje pa prijatelstvo.

Ob Vladojovoj petdesetletnici ide za rekapitulacijo njegovoga večdesetletnoga dela, samo na čista inačiši način kak ponavadi.

Vlado nastopi s Siddhartof na znameniton koncerti na lublanskon štadioni pred 30.000 poslušalcami.

Januara Vlado nastouple z bendon R.E.M. f Hali Tivoli. Že leta 1999 so z Malimi bogovami špilali kak predskupina R.E.M. f Kopri.

»Vlado Kreslin je z Vencami postavo besedni, zvočni, vizualni, tako rekoč multimedijski pa človeški spomenijk Böltinškoj bandi.« Vladimir Kajzovar, 2006, Večer

Velki bosansko hrvaški pisatel Miljenko Jergović pa Vlado Kreslin večkrat nastopleta fküper, drüjži jiva prijatelstvo pa vzajemno občüdovanje. Jergovič f predgovor Vladojove bosanske izdaje knige Namesto koga roža cveti zapijše: »Vlado Kreslin je napisal nekaj mojij pesmi.«

Vlado po štirij lejtaj vöda nouvo ploščo, sestavleno z dvej delof, pri drüjgon deli so sodelüvali tüj različni glazbeni gostje, kak sta Neisha pa Šajeta. Na albumi je tüj uspešnica Z Goričkega v Piran.

Vlado je prejeti v Drüjštvo slovenskij pisatelof. Vö prijde pesniška zbirka Pojezije, njegova štrta po vrsti. Ide se za kombinacijo »poem«, pa že uglasblenij pesmi. »Kreslinove pesmi so čiduže boukše, šče izda pa se vežejo na fse tisto, ka je v lidej primarnoga: navezanost na korenine, premislek o življenji, spomini pa nostalgija, droubne malenkosti, štere mamo za svete, pa pred sen prijateli …« Dijana Matković, 23. 11. 2009, Dnevnik

Vlado nastople, špila pa spejvle v gledališkoj predstavi Three Other Sisters v Milwaukeeji, ZDA. Sledij kračiša ameriška turneja.

»Vlado je šče ednouk fküp zbral impresivno število drejv pa jij razporedo v Drevored trinajstih dejanj.« VIP HR 23. 1. 2011.

Poletna jadranska turneja z irskof pevkof Mary Coughlan, štera je bijla tüdi gostja koncerta f Križankaj.

Bosanska literarna turneja s prijatelon, bosanskin pesnikon pa novinaron Ahmedom Burićem, šteri je zapijsal: »V Kreslinovij pesmaj je lejko razbrati tak vplijve tistij, šteri so zdrüžili srednjeevropsko kulturo, kak so Brecht, Kurt Weill ali Buchner, kak  tüdi »navadnij« lidij z avtorovoga ožjoga krouga, v iston hijpi so tüj sijajen rokopijs nekoga, šteromi poezija predstavla samo eno od orodij.«

Vö prijde razširjena pa obogatena izdaja Pesmarice z 84 pesmimi, z noutami pa besedilami pesmi. »Pesmarica ponüjvle obširen notno-tekstovni uvid v Kreslinov opus, prinaša pa tudi preci fotografskoga gradiva pa zanimijve izjave novinarof, glasbenikof, pisatelof..  od Kreslinovoga dela.« Matej Kranjc, februar 2012, Glasna.

Po nastopi na Knižnon sejmi v Leipzigi, pa na festivali Dani Pojezije v Sarajevi, na konci leta sledij ameriška turneja ob izijdi pesniške zbirke Instead Of Whom Does The Flower Bloom, štera je izšla f Toronti.

»Zbirka Čarobnice Vlada Kreslina prnese pedeset pesmi raznovrstnoga izvora, med njimi pa avtor zbere prav tiste songe, šteri najbole pa najširše razpirajo pogled na človeško čustveno krajino.«, Žiga Valetič, 5. 6. 2013, Sigic. V Zagrebi pride vö CD Umjesto koga roža cveti.

Ameriška pisatelca Ruth Dupré s Texasa se navdüši nad Vladojovof pesmijof, štero najde na yutjubi in gda odpadne koncert, na šteroga šče prijti f Slovenijo, njoj Vlado pošle usodni staveK »Prijta vseeno, de moja žena nekaj dobroga sküjala!« Za dva dnij sidijta z moužon Rickon pri Kreslinovij na kavči, Vlado pa njima odšpila hijšni koncert. Ruth sledij Vladoji na koncertaj po Sloveniji in ZDA , pa te  napijše knigo Vlado Kreslin, Slovenija in jaz, štera se dobij tüdi na Amazoni pod naslovon Vlado Kreslin, Slovenia and Me.

Kračiša turneja po Kanadi pa Argentini, nastopi v Londonu, Nottinghami, Berlini in New Yorki, pa katalonska turneja.

Vlado je k sodelovanji povabo gouste z različnij koncof Evrope pa tüj prijatele z Afrike. Rezultat je 16 novih pesmi.»Plošča se začne lokalno, tradicijonalno pa klasično kreslinovsko, konča pa se svetovlansko, mednarodno pa žanrsko vseobsežno.« Izak Košir, 16. 12. 2015, Odzven.

Vlado koncertira z Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra (BGKO), veliko družino nomadskih glasbenikov, ki prihajajo iz različnih držav Evrope. Skupaj v Barceloni posnamejo album Balkan Reunion. 

Vlado pa Antonella Ruggiero, negdašnja pevka legendarne skupine Matia Bazar, posnameta pesem Pozdravljena soseda, posvečeno medsebojnoj odpretosti Slovenije pa Italije. Zaspevleta jo na koncerti na negdašnjoj meji med obema državama.

Kračiša ameriška turneja, nastopi v Londoni, Luxemburgi, Skopji, pa f Sarajevi.

Vö prijde CD Never Lose Your Soul, na šteron so pesmi od Kreslina in bratov Guissé. Sproščujouča, akustična muzika v ritmi bluza z elementami slovenske in senegalske tradicije.

Kvartet Guissé-Kreslin-Leonardi odšpila tudi nekaj koncertof f Sloveniji.

Izijde pesniška zbirka, štera je naslov dobijla po pesmi Tista zakartana ura. Ta po Vladojovij besedaj temelji na istinskoj zgodbi. Guči o ton, kak je njegov oča pred letami pri vörari Mariči v Böltincaj naleto na srebrno žepno vöro, štero je njegof oča po prvoj svetovnij vojni prinesel s soške fronte pa jo edno nouč zakartal v lastnoj gostilni. Pouleg že znanij pesmi so v njoj tüdi šče nešterne neobjavlene, pa gradijvo z rokopisnoga arhijva.

Dokumentarni film razkrivle klüčne dogodke v štirij desetletjaj ustvarjanja Vladoja Kreslina. »Dragocejni dokument ne samo od ednoga našoga najboukšoga pa prilüblenoga glazbenika, liki tüdi od nekšoga časa pa prostora.« Špela Barlič, 8. 11. 2018, Dnevnik.

V Zagrebi prijde vö dvojna zbirka Greatest Hits Collection s 36 pesmimi. Album prinaša pristen občütek koncerta, pa več kak dvej vöri muzike. V Lublani pa prijde vö dvojni album Kreslinovanje s posnetkon koncerta f Cankarovon domi, decembra 2018.